Tanja Kocman

ljubezen

Eno leto

Danes mineva eno leto od najtežjega dneva v mojem življenju. Dneva, ki se ga spomnim mnogo preveč, da bi se ga hotela zavestno spominjati. Ker je bil v sklopu svojega tragedije dober do mene, nenazadnje sem lahko bila z njim. Do konca. A vseeno ostajajo stvari, ki bi jih spremenila. Panika, ki bi jo skušala […]

O tem se ne pogovarjaš.

O tem se ne pogovarjaš. Ker bo druge bolelo. Ker bodo drugi mislili, da jim ne zaupaš. Ker bodo drugi mislili, da misliš, da te ne razumejo. A te ne. In ni narobe. In ti … skušaš samo, da ne bi prizadel še več ljudi, ki so bili že prizadeti. Ker so bili. Ob izgubi. […]

”Bodi ‘ti’ samo na okoli 50 procentov, ostalo bomo zrihtali mi.”

Ni me. Že skoraj eno leto me ni. Približno tako dolgo kot ni tebe. Kot ni tebe tu. In trudim se biti manj dramatična, manj svoja, manj bedna, manj patetična, manj filmsko ranjena. Trudim se biti bolj normalna. Ker vem, da je edino ta trud opcija, da ne začnem razmišljati v okovih tega, da ni […]

To sva. Prazen dokument. Ti in jaz. Midva. To sva.

To sva. Prazen dokument. Ti in jaz. Midva. To sva. Na kaj mislim. To sva. Midva sva moji statusi, moje misli, moj izhod. Midva sva tisoč mojih idej, zamisli, mojih blodenj, želja. Mojih prelepih upov. To sva. Midva sva lahko vse to. Ali pa nič. Ker midva …  sva opcija. Jaz pa sem svoja zgodba. […]

”Takšen pač sem.”

Izogibala sem se. Temu, da bi pisala samo za ženske, ker se mi je zdelo pomembno, da razumete, da pišem za ljudi. Za človeka. Ki se mu zalomi, ki se vstane, ki si zlomi gleženj in srce in vseeno nadaljuje. Imela sem narobe. Tole je za ženske. In samo za nas. Zakaj? Ker sem točno […]

”Ti nisi prava”

Ste se kdaj vprašali, kaj točno si res želite? Izven okvirjev tega, kar bi si naj želeli, ker ste ravno v teh letih, tej službi, tej okolici ali na tej postelji. Izven vsega ostalega in samo znotraj sebe. To se sama sprašujem te dni. Bega me misel na moja leta in na to, kar bi […]

Do takrat pa …

Biti sam s sabo je verjetno eden izmed največjih izzivov. Biti sam s sabo miren pa vrhunski dosežek. Po vseh letih življenja, šele zdaj zares cenim svoj čas. Šele zdaj vidim, kaj vse lahko in, kako so tudi dolgočasni trenutki tisti, ki te oblikujejo. Ko bi lahko poklical vse na svetu, a se na koncu […]

Cirkus

Nisem nič. Ne zanj in ne zate. Kot nisi zame nič posebnega ti. Ne, ker ne bil bil, ampak  … ker nisi zame. Te misli me kar pretentajo. Pri tem, kar bi naj bila drug za drugega, pa nisva nič. Nič. Dasiravno sva nekoč bila mnogo. To moraš razumeti, ne glede na to, da si […]

To je moja sol

Zdi se mi, da malo oponašam Prešerna. Po vsem tem teatralnem objokovanju ideje o ljubezni, ki se me izogiba. No, pa po pitju tudi. Malo sem si že precej dosadna. Z vsem tem tarnanjem o najmanjši plati mojega življenja. Mogoče samo rada trpim. Ali pa se vedno podim za tistimi za katere že apriori vem, […]

Ker bom vedno preveč.

Ne zdi se mi, da sem odrasla. V takšnih trenutkih. Ker vse, kar bom zapisala za to piko, no, vsaj večina, je nekaj, kar bi si želela, da ne bi nikoli zapisala, kajšele čutila, a to je moja resnica. Že vse življenje se podim za nečim, kar me verjetno ni vredno. Ne, ker bi jaz […]