Tanja Kocman

Moški, ki zapolni srce in vagino

by Tanja
in Kolumne

Moški, ki zapolni srce in vagino

A veste kaj gre samskim ženskam najbolj na živce? Dobronamerni nasveti nesamskih prijateljev. Sploh tisti ‘ko boš najmanj pričakovala’ povzroča trzanje očesa in skorajšnjo potrebo po nabavi orožnega lista. Preventivno.

Ne razumeti narobe, saj vemo, da mislite dobro in nasploh nas motivirate, da svoje puške (in genitalij) ne zalučamo v neko žito. Ampak to, da je vam uspelo na tem planetu spoznati človeka, ki ga nočete vsako jutro ob glasnem srkanju kave zadaviti s pasom, nima toliko veze s pričakovanjem.

Dejansko sem prepričana, da ljudje konstantno pričakujemo. Ker, če ne, potem je življenje kar malo bledikavo in nevredno raziskovanja. Zato, pri klinčevem Amorju, pričakujem, da bo na eni točki pred mano stal moj moški – tak ki bo v mene naselil jato metuljev, a ne klamidije.  Tak, ki mi bo večinoma fenomenalen in samo občasno res beden. Da, take vrste pričakovalka sem.

Želim si soseda

To seveda ne pomeni, da samo sedim doma, izvezujem gobeline in pričakujem. Na to, da me bo očaral brkati poštar na svoji rumeni streli ali pa, da bom naenkrat v povsem novi, seksi luči ugledala starejšega soseda, ki se mu bodo med okopavanjem vrta potne kaplje pletle med sivkast ‘ljubavni tepih’. Ne. Tudi ne hodim v službo, lokale, v Lidla ali h ginekologinji polna zanosa, da danes pa me mogoče le omreži ulov tisočletja.  Nikakor.

Sem pa na preži. Bolj kot sem to kadarkoli  bila v času igranja odbojke v srednji šoli. Ker, ko vidim potencial, se mi maternica samodejno nasmehne in upanje se v mene naseli hitreje kot Bruce Willis skoči iz tovornjaka. Ker imam rada ljubezen v vsej njeni izprijeni verziji. In ob vsej ponudbi, je pričakovanje (ob dobro delujoči desni roki ter popustih na čevlje) občasno edina radost, ki ženski ostane.

Tudi samske se slečemo

Hočem vam povedat, da biti samska ni bolezen. Je samo stanje. In ne dobivamo se ob zori ter pretepamo umetnih penisov, ker bi bile zafrustrirane od vsega pričakovanja brez rezultata. Ne puščamo si brkov, ne izrekamo urokov na bivše in ne kupujemo si kipov v obliki ščegetavčka kot dokaz naše pripadnosti k feminizmu.

Ne, samske ženske nismo zaradi svoje samskosti nič manj in nič bolj ženske kot tiste, ki že nekaj let svoje mrzle noge drgnejo ob taistega tipa. Imamo svoja življenja, svoje službe, družine, prijatelje, hobije, svoje pse, mačke in povsem svoje Facebook profile. Dobro nam je. Občasno se slečemo za naključnega mimoidočega in odložimo pričakovanje na jutri. In občasno v naključnih mimoidičih vidimo potenacialnega fotra na ših otrok. Brez drame.

In to, da ohranjamo upanje, ne pomeni, da v taški nosimo mačeto, sredstvo za omamljanje ter vreče za smeti v katere bi polovile zadnje krekpe samce. A vendar pa imamo upanje. Željo. Pričakovanje. Imamo vagino in srce, ki želita biti zapolnjena. V idealnem primeru od taistega.

Hvala, prijatelji

Zato, dragi vezani prijatelji, hvala za vse super nasvete. Ampak ljudje smo zelo različni. In iskreno sem vesela, da ste vi spoznali svojega partnerja, ko ste najmanj pričakovali, si niste želeli in ste se nasploh ukvarjali samo s sabo. Čeprav to kar težko verjamem, ker ste nenazadnje vseeno hodili na zmenke, si brili noge, si pipali dlake v nosu, urejali genitalni predel, se prijavljali na spletne strani in tam objavljali najbolj seksi fotke iz kopalnice. Kakorkoli.

Jaz bom pričakovala še naprej. Ker bi v nasprotnem primeru postala pastirica ovac na neobljudenih prostranstvih Alp, kjer bi mi občasno veselje predstavljalo le opazovanje paritvenih ritualov močeradov.

In res sem iskreno prepričana, da se v trenutku, ko bo do mene pristopil moški mojih sanj (ali vsaj njegov mrzli bratranec) na mene ne bo zalučal debeli Armor in se drl:”Stari, beži! Ona te pričakuje!”

Leave a Reply