Tanja Kocman

Kolumne

O tem se ne pogovarjaš.

O tem se ne pogovarjaš. Ker bo druge bolelo. Ker bodo drugi mislili, da jim ne zaupaš. Ker bodo drugi mislili, da misliš, da te ne razumejo. A te ne. In ni narobe. In ti … skušaš samo, da ne bi prizadel še več ljudi, ki so bili že prizadeti. Ker so bili. Ob izgubi. […]

”Bodi ‘ti’ samo na okoli 50 procentov, ostalo bomo zrihtali mi.”

Ni me. Že skoraj eno leto me ni. Približno tako dolgo kot ni tebe. Kot ni tebe tu. In trudim se biti manj dramatična, manj svoja, manj bedna, manj patetična, manj filmsko ranjena. Trudim se biti bolj normalna. Ker vem, da je edino ta trud opcija, da ne začnem razmišljati v okovih tega, da ni […]

To sva. Prazen dokument. Ti in jaz. Midva. To sva.

To sva. Prazen dokument. Ti in jaz. Midva. To sva. Na kaj mislim. To sva. Midva sva moji statusi, moje misli, moj izhod. Midva sva tisoč mojih idej, zamisli, mojih blodenj, želja. Mojih prelepih upov. To sva. Midva sva lahko vse to. Ali pa nič. Ker midva …  sva opcija. Jaz pa sem svoja zgodba. […]

Zakaj bi hotel, da kar mine?

Ne vem. Tu sem. Med ‘ne vem’ in ‘dobro je, da ne vem’. Življenje zna narediti obrate v smeri, ki jih nikoli nisi niti slutil. Toliko ene žalosti, ki se znotraj sebe poji s potenciali sreče. Verjetno smo tako narejeni. Verjetno smo tako zrušeni in zgrajeni. Verjetno. Zadnje mesece se borim s sabo, ko se […]

Tvoje srce je air bnb

Moja glava je polna vsega. Oklepanja preteklosti, bega pred prihodnostjo, rahlega prezira sedanjosti. Na srečo slednja kmalu postane preteklost, ki pa se je ne oklepam. Kar nekaj. S tema dvema odraslima besedama bi opisala moje trenutno počutje. Kar nekaj. Razumem, to je faza. Ko se ti zgodi nekaj pri čemer se ti življenje ustavi, je […]

Da ne razpadem

Napolnila sem svoje stanovanje s tvojimi slikami. Ker imam srce polno tebe. In, ker se bi mi zdel zločin, da bi te izbrisala iz svojih dni, ker brez tebe jih nikoli ne bi bilo. Želim, da veš, da je vsak dan brez tebe še vedno dan s tabo, ker drugače ne bi zmogla. Drugače ne […]

”Ni vse čisto tak kot ti to praviš, Tanja.”

Moj ati je umrl. To je stavek, ki sem ga te dni izrekla premnogokrat. Do trenutka, da se mi več ne zdi resnično. Kot se mi ne zdi resnično več nič zadnjih nekaj dni. Umrl je človek, ki mi je bil vse. Eden izmed redki, ki mi je bil vse. In ne vem, kako se […]

”Takšen pač sem.”

Izogibala sem se. Temu, da bi pisala samo za ženske, ker se mi je zdelo pomembno, da razumete, da pišem za ljudi. Za človeka. Ki se mu zalomi, ki se vstane, ki si zlomi gleženj in srce in vseeno nadaljuje. Imela sem narobe. Tole je za ženske. In samo za nas. Zakaj? Ker sem točno […]

”Ti nisi prava”

Ste se kdaj vprašali, kaj točno si res želite? Izven okvirjev tega, kar bi si naj želeli, ker ste ravno v teh letih, tej službi, tej okolici ali na tej postelji. Izven vsega ostalega in samo znotraj sebe. To se sama sprašujem te dni. Bega me misel na moja leta in na to, kar bi […]

Enkrat debela, vedno debela

Veliko, preveliko let, sem srečo iskala na povsem napačnih mestih. V moških. Ne, da je narobe, če si s katerim primerkom srečna, a narobe je, če je vse ostalo samo bleda senca v primerjavi s trenutki njegove pozornosti. Da me boste lažje razumeli. Nikoli nisem bila ženska, ki bi karkoli dobila zaradi svojega videza. Nikoli […]