Tanja Kocman

Kolumne

Pisarim. Nekaj pač.

Enkrat debela, vedno debela

by Tanja
in Kolumne

Veliko, preveliko let, sem srečo iskala na povsem napačnih mestih. V moških. Ne, da je narobe, če si s katerim primerkom srečna, a narobe je, če je vse ostalo samo bleda senca v primerjavi s trenutki njegove pozornosti. Da me boste lažje razumeli. Nikoli nisem bila ženska, ki bi karkoli dobila zaradi svojega videza. Nikoli […]

Do takrat pa …

by Tanja
in Kolumne

Biti sam s sabo je verjetno eden izmed največjih izzivov. Biti sam s sabo miren pa vrhunski dosežek. Po vseh letih življenja, šele zdaj zares cenim svoj čas. Šele zdaj vidim, kaj vse lahko in, kako so tudi dolgočasni trenutki tisti, ki te oblikujejo. Ko bi lahko poklical vse na svetu, a se na koncu […]

Cirkus

by Tanja
in Kolumne

Nisem nič. Ne zanj in ne zate. Kot nisi zame nič posebnega ti. Ne, ker ne bil bil, ampak  … ker nisi zame. Te misli me kar pretentajo. Pri tem, kar bi naj bila drug za drugega, pa nisva nič. Nič. Dasiravno sva nekoč bila mnogo. To moraš razumeti, ne glede na to, da si […]

To je moja sol

by Tanja
in Kolumne

Zdi se mi, da malo oponašam Prešerna. Po vsem tem teatralnem objokovanju ideje o ljubezni, ki se me izogiba. No, pa po pitju tudi. Malo sem si že precej dosadna. Z vsem tem tarnanjem o najmanjši plati mojega življenja. Mogoče samo rada trpim. Ali pa se vedno podim za tistimi za katere že apriori vem, […]

Ker bom vedno preveč.

by Tanja
in Kolumne

Ne zdi se mi, da sem odrasla. V takšnih trenutkih. Ker vse, kar bom zapisala za to piko, no, vsaj večina, je nekaj, kar bi si želela, da ne bi nikoli zapisala, kajšele čutila, a to je moja resnica. Že vse življenje se podim za nečim, kar me verjetno ni vredno. Ne, ker bi jaz […]